Poznaš tisto, ko se ti zdi, da si poskusil/a že vse, da nekaj dosežeš, a se kljub temu ni izšlo?
Ali pa tisto, ko le odlašaš in odlašaš, pa ničesar ne storiš za to, da bi nekaj uresničil/a?
Včasih se zdi, kot bi se vrtel/a v krogu. Kajne?
To mi je zelo znano. Sama sem vrsto let počel/a podobno. Izgovarjala sem se na okoliščine, na druge, na to, da nimam časa, se nekaterih stvari lotevala na pol in jih puščala odprte, se naveličala čakanja, čeprav sem bila sama kriva za to in tako naprej.
A nekega dne se mi je posvetilo, da imam v resnici nad vsem nadzor sama. Sama se lahko odločim, kaj hočem doseči in kdaj. Če tako pogledaš, imamo v resnici vsi 24 ur na dan, a na nas je, kako se jih odločimo preživeti.
Zame je bil to znak, da moram začeti bolj zaupati vase in uresničevati svoje cilje in sanje.
Kaj sem storila?
Morda si o tem že bral/a v moji knjigi O čem pa vi sanjate? V njej se posvečam prav tem vprašanjem, kjer sem pokazala, kako mi je uspelo uresničiti življenjske sanje. A seveda ni bilo lahko.
Spodaj si lahko prebereš, kaj sem spremenila, da sem lahko dosegla, kar sem si srčno želela.
- Priznala sem si ...
kaj si resnično želim, o čem sanjam, kaj me navdihuje. Zbližala sem se s seboj, se zazrla vase in našla odgovore znotraj sebe. Nekaterih odgovorov preprosto ne moreš najti zunaj, saj jih nosiš v sebi.
- Vzela sem si čas
Če hočeš nekaj doseči, si moraš za to vzeti čas. Ne le to. Nameniti moraš natančno toliko časa, kot je potrebno, da dosežeš rezultate, ki jih želiš. Še tako dobra ideja ne zaživi, če se v nedogled odlaša, zamika, prestavlja na poznejši, primernejši, tako imenovani “pravi trenutek”.
Namesto, da zvesto čakaš nanj, ga moraš ustvariti. Zato sem analizirala potek svojih dnevnih aktivnosti in hitro spoznala, da imam rezerve časa, ki jih prej nisem niti opazila.
- Izstopila sem iz svojega območja udobja
Že res, da je težko, že res, da je zoprno, tvegano, nevarno in neznano narediti nekaj, česar nisi nikoli prej.
Ampak včasih je to edini način, da nekaj dosežeš. Včasih se moraš poriniti iz območja udobja.
- Zbrala sem voljo in pogum ...
in naredila velike stvari zase, ki jih brez volje in poguma ne bi zmogla.
Nehala sem se omejevati. Nehala sem si govoriti, da ne zmorem. Našla sem v sebi svoj notranji glas, ki je verjel vame.
- Šla sem v akcijo
Najtežje je začeti. A ko začneš, si že na pol poti.
- Postavila sem si cilje ...
in jim sledila. Nisem jih spreminjala. Tako svetujem tudi tebi. Raje tisočkrat spremeni pot do cilja, išči načine, možne poti, le cilja ne spreminjaj. Kajti če ga vedno spremeniš, nikoli ne prideš na cilj, ki ga res želiš doseči. Dokler cilj ohraniš enak, lahko nekega dne postane mogoč, četudi zdaj zveni težko dosegljiv ali skoraj nemogoč.
- Neomajno sem vztrajala ...
do konca. Nisem odnehala na pol poti, kot sem bila tega prej vajena. Če bi to storila, bi bil ves trud zaman. Še posebej, kadar si skoraj pri koncu poti.
Le odločno korakaj naprej. Verjemi v svoj uspeh vse do zadnjega trenutka, dokler se tvoj cilj ne uresniči, dokler ga ne dosežeš. Ohrani trdno voljo in pogum, zaupaj in nikoli ne obupaj.
Vidiš? Vse lahko dosežeš, če le verjameš in vztrajaš.