Oh to pisanje besedil, slovnica, pravila, pravopis … kaj šele zgradba, vsebina in namen!
Se tudi sam/a kdaj ujeziš, ko nekaj pišeš in pišeš, a se zazdi, da besedilo ne nastaja, kot si želiš? Ali pa da se ne premikaš nikamor?
Hmmm …
Razlog morda tiči v tem, da delaš ključne napake ali pa se lotevaš pisanja besedil na napačen način.
Mogoče pa le ne veš, kaj vse je potrebno upoštevati pri pisanju besedil.
Ko bi vsaj obstajala rešitev, pomoč …
No, saj obstaja!
Pot do boljšega pisanja ti lahko vsaj malce olajša priloženi posnetek, kjer govorim prav o tem.
Kaj izveš v posnetku?
- Kaj je besedilo?
Ne, prav gotovo to ni kar vsak stavek, vsaka poved ali zapisana stran, temveč ima besedilo svoje posebne značilnosti.
Neupoštevanje tega je lahko pogosto razlog za slaba besedila, ki so bodisi nepovezana, ne izražajo bistva, niso smiselna ali niso vsebinsko in oblikovno celovita.
- Katere vrste besedil poznamo?
O vrstah besedil bi se lahko še bolj razpisala. Toliko jih je, da je le redko kdo že z vsemi imel opravka.
No, ampak z nekaterimi imamo dnevno. Če pogledamo samo objave v medijih, poslovno izmenjavo besedil, spletno komuniciranje v obliki besedil in podobno. Ali pa na mesečni ravni – tu in tam preberemo kakšno knjigo, revijo, članek … V toku življenja nas večina napiše vsaj kakšno seminarsko nalogo, morda diplomsko, magistrsko, celo doktorsko delo in tako naprej. Poleg tega smo obdani z goro uradnih besedil, ki si jih izmenjujemo z upravnimi organi in tako naprej.
Ključno vprašanje se pojavi pri tem, kam umestiti vsa ta besedila. Kam sodijo? Kdaj jih uporabiti? In najpomembnejše, katere značilnosti upoštevati?
Zelo pomembno je, da veš s katero vrsto besedila imaš opravka, saj tako lažje veš, kako pristopiti do nje.
- Katero vrsto jezika uporabljati pri pisanju besedil?
Kaj gotovo ne sodi v besedilo? Pregovorne besede, narečja, žargon … Res je. Tujke? Tu in tam kakšna, če ne gre drugače.
- Kje lahko pridobiš in nadgradiš znanje iz slovnice in pravopisa?
Ni potrebno biti diplomirani slavist, da bi razumel/a in znal/a pravilno uporabljati slovnico in pravopis, kajne? Pa tudi za vsako besedilo ne najameš lektorja. Prav gotovo slovnica in pravopis nista le za tiste, ki so imeli pri Slovenščini same petice.
Vsakdo se lahko nauči osnov, ker obstaja mnogo priročnikov, tako fizičnih, kot virtualnih, ki so pri tem lahko v pomoč. Še posebej slednji so v današnjem času zelo pomembni, ker smo vsi navajeni, da radi dobimo informacijo čim prej s klikom na Googlov iskalnik. Le komu se ljubi hoditi v knjižnico za vsako besedilo, ki ga piše. No, saj tudi ni vedno treba.
A vsakomur lahko pridejo priročniki v pomoč, le da moraš vedeti, kje jih poiskati.
No, če skočiš na povezavo do videa, lahko že v opisu najdeš nekaj uporabnih informacij.
- Kaj upoštevati preden se lotiš pisanja?
Hmmm … v resnici ni tako lahko, da se kar usedeš in začneš pisati, ne da bi vedel/a, kaj bo nastalo.
Obstajajo pa tudi pravila in značilnosti, ki jih je dobro določiti že pred pisanjem. Še posebej se je potrebno dosledno držati značilnosti besedila in vrste besedila.
Odločiti se moraš o pomembnih vidikih besedila, kot so namen, motivi, tema in ideja besedila. Ne, nikakor ne sodi vse v isti koš, temveč vsaka stvar stoji zase in pomeni nekaj drugega.
Poleg tega moraš vedeti, od kod črpaš snov za besedilo …
Res je, ni tako enostavno, kot se zdi. A tudi ne preveč težko. Le malo pravih informacij, vaje in se vse da.
- Kaj upoštevati med pisanjem besedila?
Kaj pa, ko že začneš s pisanjem? Kako celovito povezati vsebino, namen, temo in idejo svojega besedila, ki si jih določil/a pred pisanjem? Kako dosledno upoštevati slovnična in druga pravila besedila?
Poleg vsebine se moraš ukvarjati še z zgradbo. Kaj je že to? Nekje v spominu imaš gotovo še iz osnovne šole tisti “uvod, jedro, zaključek”. A morda se sprašuješ, kaj v kateri razdelek vključiti in česar nikakor ne? Kako katerega napisati?
In ob tem upoštevati še vsa druga pravila.
Kaj če si natančneje ogledaš kar v posnetku?
- Kaj storiti, ko je besedilo napisano?
Kar veliko olajšanje je, ko napišeš piko za zadnjo besedo v besedilu. Znano, kajne?
A to še zdaleč ni konec. Zakaj? Besedilo mora vedno, po tem, ko je napisano, in ko mu je dana prvotna vsebina, v obliki osnutka, prestati postopek urejanja.
Mogoče se na prvi vtis zdi enostavneje, kot je. Večina pomisli le na to, da še enkrat na hitro preleti in popravi nekaj slovničnih napak. A ni vedno tako enostavno. Hmmm … le kaj vse je potrebno urediti?
Nikakor ne le napačnega zapisa besed in stavkov. Če želiš, da je besedilo res dobro, moraš urejati od bistva. Od najmanjših do največjih podrobnosti. Vse od pravilnega zapisa vsake posamezne črke do vrednotenja končnega sporočila, zaokroženosti vsebine, teme, ideje in namena, kot tudi primernosti izpeljave besedila in tako naprej.
Te zanima več? Kar poglej si v posnetku.